Predlaganje zvišanja preživnine je utemeljeno, kadar pride do bistvenih sprememb okoliščin, kot so zmanjšanje vaših dohodkov zaradi izgube zaposlitve in hkratno izboljšanje premoženjskega položaja očeta otroka zaradi napredovanja v službi, saj sodišče pri odmeri preživnine upošteva potrebe otroka ter materialne in pridobitne zmožnosti obeh staršev. V takem primeru na sodišče vložimo predlog za zvišanje preživnine.

V vašem primeru lahko na sodišče vložimo predlog za spremembo stikov. Za vložitev predloga moramo predložiti sklep sodišča, s katerim so bili stiki določeni in zapisnik CSD o izvedenem predhodnem svetovanju.

V kolikor se z možem ne moreta sporazumeti o delitvi skupnega premoženja, se delitev opravi v sodnem postopku, ki se začne na predlog enega od zakoncev pri pristojnem sodišču. Sodišče najprej ugotavlja, kaj sploh spada v skupno premoženje (npr. nepremičnine, prihranki, vozila, dolgovi) in kakšna sta deleža zakoncev, pri čemer velja domneva, da sta deleža enaka, razen če eden dokaže, da je k skupnemu premoženju prispeval bistveno več (ne le z zaslužkom, temveč tudi z delom v gospodinjstvu, skrbjo za otroke ipd.). V nadaljevanju pa nato sodišče odloči o načinu delitve, bodisi z dejansko razdelitvijo stvari, izplačilom enega zakonca drugemu ali prodajo premoženja in razdelitvijo kupnine, pri čemer postopek praviloma poteka kot nepravdni postopek.

Darilo vaših staršev (zemljišče in hiša, ki ste jo prejeli pred poroko) se praviloma šteje za vaše posebno premoženje in ne pomeni skupnega premoženja. Vaš mož lahko zahteva povračilo polovice vlaganj, opravljenih v času zakonske zveze, saj se skupna sredstva in delo obeh zakoncev, vložena v prenovo hiše, štejejo kot prispevek k povečanju vrednosti vašega posebnega premoženja. Sodišče v takem primeru presoja, kolikšna je bila začetna vrednost nepremičnine, kolikšna je njena sedanja vrednost in kakšen je bil dejanski prispevek obeh zakoncev.

Ker je bil otrok rojen v času trajanja vaše zakonske zveze, velja zakonska domneva očetovstva moža matere, zato je bil ta tudi vpisan kot oče v rojstni list. Gre za domnevo, ki jo je mogoče odpraviti izključno v sodnem postopku z izpodbijanjem očetovstva, ki ga lahko v zakonsko določenih rokih vložite vi, vaš mož ali biološki oče otroka, pri čemer mora sodišče ugotoviti, da mož ni biološki oče otroka (praviloma na podlagi dokazov, vključno z DNK analizo), po pravnomočnosti takšne sodne odločbe pa lahko biološki oče otroka očetovstvo prizna ali se očetovstvo ugotovi s sodno odločbo, kar predstavlja pravno podlago za spremembo vpisa očeta v rojstnem listu.

Ker s partnerjem nista bila poročena in se po razhodu ne moreta dogovoriti glede otroka, je potrebno vprašanja varstva, vzgoje, stikov in preživnine urediti preko sodnega postopka, ki se začne z vložitvijo predloga na pristojno sodišče po kraju prebivališča otroka. Sodišče pri odločanju upošteva otrokove potrebe in materialne zmožnosti staršev, določi, kdo bo imel skrbništvo, kako bodo urejeni stiki drugega starša z otrokom ter višino in način plačila preživnine, pri čemer, če stranke niso sporazumne, izvede dokazni postopek (zaslišanja staršev, otroka, morebitna mnenja CSD ali izvedencev), da lahko sprejme odločitev v najboljšem interesu otroka.

Razveza zakonske zveze s sporazumno razdelitvijo skupnega premoženja pomeni, da se zakonca ne sporazumeta le o razvezi, temveč tudi o vseh bistvenih vprašanjih, zlasti o delitvi skupnega premoženja, morebitni preživnini in, če imata skupne otroke, o varstvu in vzgoji, stikih ter preživnini za otroke. Sporazum o delitvi skupnega premoženja mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa, saj le tako učinkuje kot izvršilni naslov, nato pa zakonca pri pristojnem sodišču vložita predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, pri čemer sodišče preveri, ali so sporazumi skladni z zakonom in koristjo otrok, ter po izvedenem naroku izda sklep o razvezi zakonske zveze.