Odškodninski zahtevek zaradi poškodbe pri delu morate uveljavljati v treh letih od dneva, ko ste izvedeli za nastalo škodo in za osebo, ki zanjo odgovarja, ne glede na to pa najkasneje v petih letih od nastanka škodnega dogodka. V teh rokih morate na sodišče vložiti tožbo na sodišče, s katero uveljavljate odškodnino.

Odškodninski zahtevek se najprej vloži pri zavarovalnici delodajalca, kjer imajo delodajalci sklenjeno zavarovanje odgovornosti. V kolikor se strinjate s ponudbo zavarovalnice za izplačilo odškodnine, se sklene poravnava in dobite izplačano odškodnino. V primeru, da zavarovalnica zavrne izplačilo odškodnine ali ponudi prenizek znesek odškodnine, lahko odškodnino uveljavljate še s tožbo na sodišču.

Najpogostejše delovne nesreče, pri katerih se praviloma lahko uveljavlja
odškodnina, so tiste, kjer pride do poškodbe zaradi nevarnih delovnih
pogojev ali pomanjkljive varnosti pri delu. Odškodnina pride v poštev predvsem takrat, ko je mogoče dokazati, da delodajalec ni zagotovil varnega delovnega okolja ali ni spoštoval pravil varstva pri delu, oziroma kadar je delovna nesreča posledica organizacije dela in ne zgolj naključja.

Med najbolj pogoste delovne nezgode sodijo padci in zdrsi (na mokrih tleh, stopnicah, z lestve ali z odra), poškodbe zaradi strojev in orodij (urez, zmečkanine, amputacije prstov, udarci z delovnimi sredstvi), poškodbe zaradi padajočih predmetov (material, orodje, škatle), dvigi in prenašanja bremen (poškodbe hrbtenice, ramen, kolen). Pri tem pa je treba poudariti, da je potrebno pri vsaki delovni nezgodi dokazati nastanek škode, protipravnost, odgovornost delodajalca in vzročno zvezo med nezgodo in nastalo škodo.

Za uveljavljanje odškodnine zaradi poškodbe pri delu je najbolj pomembno, da imate zapisnik o poškodbi pri delu oziroma prijavo nezgode. Nadalje za uveljavljanje odškodninskega zahtevka potrebujete vso zdravstveno dokumentacijo (urgentni izvid, specialistične izvide, potrdila o bolniškem staležu, izvide o rehabilitaciji), dokazila o stroških zdravljenja in prevozov (račune za zdravila, terapije, potne stroške), dokazila o izgubi dohodka (plačilne liste pred in po poškodbi).

V kolikor bo zavarovalnica priznala odškodnino in se boste z njo dogovorili za poravnavo, običajno zavarovalnica krije stroške odvetnika, ki je pripravil poravnavo. Vaš neposredni strošek je le priprava odškodninskega zahtevka, ki ga sestavi odvetnik, pri čemer se o višini plačila dogovorite neposredno z njim.

Odškodnina, ki se vam povrne obsega nepremoženjsko in premoženjsko škodo. Med nepremoženjsko škodo sodijo telesne bolečine, duševne bolečine, primarni in sekundarni strah, duševne bolečine zaradi skaženosti in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Premoženjska škoda vključuje stroške zdravljenja, izpad dohodka, potne stroške in bodočo materialno škodo zaradi zmanjšane delovne zmožnosti (renta).

Na višino odškodnine vpliva vrsta škodnega dogodka, vrste poškodb, ki ste jih utrpeli, vrsta in čas zdravljenja (bolniškega staleža), specialistične preiskave, opravljene fizioterapije, zmanjšanje aktivnosti po škodnem dogodku, prisotnost invalidnosti, zdravstveno stanje in starost oškodovanca pred nezgodo, prisotnost strahu med škodnim dogodkom in po dogodku.

Za uveljavljanje odškodninskega zahtevka zaradi poškodbe pri delu morate najprej vložiti odškodninski zahtevek zavarovalnici. V kolikor zavarovalnica ali delodajalec odgovornosti ne prizna, se postopek nadaljuje preko odškodninske tožbe na sodišču, za kar je priporočljivo imeti odvetnika.